Umikanje, razdražljivost ali spremenjeno spanje še ne pomenijo diagnoze, zaslužijo pa pozornost, če odstopajo od običajnega vedenja. Izberite miren trenutek in opišite opažanje: »Vidim, da težko spiš. Bi povedal, kaj te obremenjuje?«
Najprej poslušajte
Težave ne zmanjšujte takoj s primerjavo s svojim šolanjem. Vprašajte, ali mladostnik želi pogovor, pomoč pri obveznostih ali stik z drugo odraslo osebo, ki ji zaupa. Dogovorite dosegljiv korak, denimo pogovor z učiteljem o roku ali mirnejši večerni urnik.
Podprite redne obroke, spanje in gibanje, ki ga veseli. Pravila o zaslonih dogovarjajte skupaj, ne kot kazen za izraženo žalost. Čaj ali prehransko dopolnilo ne zdravita čustvene stiske.
Pravočasno vključite pomoč
Če se slabšajo šola, odnosi ali vsakodnevno delovanje, vključite zdravnika ali strokovnjaka za duševno zdravje. Ob grožnji samopoškodovanja, načrtu ali neposredni nevarnosti ostanite ob mladostniku in takoj poiščite nujno strokovno pomoč.
Pogovor začnite s konkretnim opažanjem: opažam, da pred šolo težko zaspiš, mi želiš povedati, kaj je najtežje? Pustite čas za odgovor in težave ne primerjajte s svojim šolanjem. Skupaj izberite odraslo osebo, na katero se mladostnik lahko obrne tudi ob nedosegljivosti starša. Dogovor o dostopni podpori je pomembnejši od iskanja izdelka, ki naj bi povečal odpornost ali sam odpravil stisko.
Viri: WHO.
Pogosta vprašanja
Kaj če se noče pogovarjati z menoj?
Ponudite drugo osebo, ki ji zaupa, in ostanite dostopni brez pritiska.
Ali naj najprej poskusimo dodatke za razpoloženje?
Ne. Dodatki ne nadomestijo ocene in podpore duševnemu zdravju mladostnika.
Pred prvo uporabo
Izdelke izberite glede na prehransko rutino in potrebe nege. Pri diagnozi in zdravljenju težav sledite zdravstvenemu strokovnjaku. V nosečnosti in za uporabo pri otrocih najprej preverite primernost.
