Čustvena inteligenca je veščina prepoznavanja in upravljanja občutkov, svojih in tujih. Vadite jo lahko kot vsako navado. To ni terapija, temveč dnevne vaje.
Samozavedanje
Začnite z opazovanjem. Kaj pravi telo, ko ste napeti: hiter srčni utrip, stisnjena čeljust, plitvo dihanje? Poimenovanje občutka zmanjša njegovo moč nad vami.
- Trikrat na dan se ustavite in se vprašajte: kaj zdaj čutim?
- Občutek poimenujte z eno besedo, na primer jeza, strah ali žalost.
- Zapišite, kaj ga je sprožilo.
Uravnavanje
Ko občutek naraste, se ne odzivajte takoj.
- Petkrat počasi vdihnite, z daljšim izdihom.
- Počakajte vsaj minuto, preden odgovorite.
- Vprašajte se, kaj potrebujete: počitek, pogovor ali mejo.
- Odločite se za en majhen korak.
Primer iz vsakdana
Sodelavec vas na sestanku prekine. Začutite vročino v obrazu in željo, da bi ostro odgovorili. Namesto tega opazite: to je jeza. Vdihnite, počakajte, da konča, in mirno recite: rad bi dokončal misel. Pozneje zapišite, kaj je sprožilo odziv in kaj je pomagalo. Tako vaja postane navada.
Odnosi
Poslušajte brez prekinjanja in ponovite, kar ste slišali, preden odgovorite. NHS med petimi koraki za duševno dobro počutje navaja povezovanje z drugimi, gibanje, učenje, dajanje in čuječnost. Vsak od njih podpira čustveno veščino.
Zvečer si zastavite eno vprašanje: kdaj sem se danes dobro odzval in kaj mi je pomagalo? Tako gradite sliko lastnih vzorcev.
Če vas občutki dolgo preplavljajo ali motijo delo ali odnose, se pogovorite z zdravnikom ali psihologom.
Viri: NHS.
Pogosta vprašanja
Ali se je čustvene inteligence mogoče naučiti?
Da. Veščine, kot sta poimenovanje občutkov in premor pred odzivom, se lahko vadijo.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Ko so občutki dolgo preplavljajoči ali motijo delo, spanje ali odnose.
Pred prvo uporabo
Izdelke izberite glede na prehransko rutino in potrebe nege. Pri diagnozi in zdravljenju težav sledite zdravstvenemu strokovnjaku. V nosečnosti in za uporabo pri otrocih najprej preverite primernost.
